"Mladi odlašajo z obveznostmi, potem pa ugotovijo, da prekarnost ni fina"

"Mladi so v slabem položaju, diskutirajo že o tem, da bi se podjetništvo kot predmet uvedlo v osnovne šole, slišati pa je tudi še bolj divje ideje, da bi zadevo vtaknili že v vrtce," je dejal Črt Poglajen z Inštituta za študije prekariata.

V okviru zbornika Skozi oči prekariata je izšlo 56 intervjujev z različnimi ljudmi iz javnega življenja, in sicer od bivšega predsednika Milana Kučana do nadškofa Stanislava Zoreta. Ne bi smeli kar tako sprejeti dejstva, da obstajajo "prvorazredni" in "drugorazredni" delavci v istem podjetju, ki v veliko primerih celo opravljajo enako delo, je v pogovoru za MMC ob robu predstavitve zbornika dejal njegov avtor in direktor Inštituta za študije prekarnosti Črt Poglajen.

Raziskovalci so ugotovili, da ne obstaja nikakršno soglaje glede definicije prekariata. Razlik v pojmovanju, kaj prekarnost sploh je, ni toliko med samo stroko, pač pa se zalomi med stroko in politiko oziroma med delodajalci in sindikati na eni ter delojemalci na drugi strani, je na predstavitvi izpostavil Poglajen.

Kako pomembna tema je prekarnost? "Na vprašanje Kako pomembna tema je prekarnost? je težko odgovoriti, ker nekih resnih študij ni bilo, a po moji oceni, je problem prekarnosti v javnosti premalo izpostavljen. Mediji premalo opozarjajo na problematiko, ki zadeva ogromno ljudi v slabem položaju, ker mediji v veliki meri sami producirajo prekarnost, ko novinarji govorijo o prekarnosti, večinoma govorijo sami o sebi," je uvodoma opozorila sekretarka Društva novinarjev Slovenije (DNS) Špela Stare.

Je torej prekarnost v medijih večji problem kot drugod? Problem s prekarnimi oblikami dela v medijih je po njenih besedah res velik, a tudi vsi preostali intelektualni poklici so na udaru, saj je avtorskih pogodb vse več. "Tajnico imaš težko na avtorski pogodbi, dočim je za intelektualno delo v obliki raziskovalca na inštitutu ali univerzi oziroma novinarja to veliko lažje," je pojasnila Staretova.

Težava sicer sega veliko dlje od intelektualnega dela, saj se tudi delodajalci na drugih področjih pri izogibanju stroškov delovnopravne zakonodaje znajdejo z uporabo agencijskih delavcev, prisilnih zaposlitev za skrajšan delovni čas ter najraznovrstnejših s.p.-jev. Staretova je izpostavila problematičnost sindikalizma, ki se praviloma bori izključno za pridobljene pravice redno zaposlenih, na ostale pa prepogosto pozabi.

"Če ti ni uspelo, si lenuh" Med intervjuji je Poglajna še posebej presenetilo mnenje bivšega predsednika Kučana, ki je na prekarizacijo delavstva pogledal izredno radikalno, saj je izpostavil, da bi morali sindikati, ki zagovarjajo pravice redno zaposlenih, prevzeti prapor in se boriti tudi za prekarce v svoji panogi.

Drugi sogovornik, ki ga je presenetil, pa je nadškof Zore, ki je po Poglajnovih besedah zagovarjal izredno socialna stališča, ki bi jih lahko opisali kot "levičarska". "Poudaril je, da se ne bi smele večati razlike med ljudmi ter da bi se moralo posameznike spoštovati in se ne bi smelo vse krivde za neuspeh posameznika prevaliti nanj, češ, če ti ni uspelo, si lenuh, ki se mu ni ljubilo delati," je dejal Poglajen.