"Mladi so v slabem položaju, diskutirajo že o tem, da bi se podjetništvo kot predmet uvedlo v osnovne šole, slišati pa je tudi še bolj divje ideje, da bi zadevo vtaknili že v vrtce," je dejal Črt Poglajen z Inštituta za študije prekariata. V okviru zbornika Skozi oči prekariata je izšlo 56 intervjujev z različnimi ljudmi iz javnega življenja, in sicer od bivšega predsednika Milana Kučana do nadškofa Stanislava Zoreta. Ne bi smeli kar tako sprejeti dejstva, da obstajajo "prvorazredni" in "drugorazredni" delavci v istem podjetju, ki v veliko primerih celo opravljajo enako delo, je v pogovoru za MMC ob robu predstavitve zbornika dejal njegov avtor in direktor Inštituta za študije prekarnosti Čr
Vsi, ki delajo tudi ponoči, ogrožajo svoje zdravje, saj dobro vemo, kako to vpliva na človekovo počutje in seveda tudi na njegovo zdravje. Zato je še toliko bolj nerazumljivo, kako se vsaka oblast trudi zmanjšati plačilo za delo zunaj »normalnega«, tj. dnevnega delovnega časa, kar sem sam izkusil že na začetku svoje delovne kariere leta 1974. Čeprav nobeno plačilo ne more nadomestiti okvare zdravja, bi od odgovornih pričakovali vsaj toliko modrosti in pameti, da ne bi posegali v plačilo predvsem nočnega dela. Francoski in angleški znanstveniki so v času med letoma 1996 in 2006 preiskovali nekaj več kot tri tisoč ljudi, ki so opravljali izmensko nočno delo. Preiskovanci so opravljali razna de
Janko Kodila velja za zavetnika prekmurske šunke in gibanice ter za prvoborca pri ohranjanju kranjske klobase. Prekmurje želi s povezovanjem zagnanih posameznikov in s sodobnim doživljajsko-kulinaričnim centrom v Markišavcih pri Murski Soboti postaviti na turistični zemljevid sveta. "Ko sem prevzel očetov posel, sem najprej nehal prodajati hrenovke in poceni sveže meso. Prav tako sem prekinil posle z menzami in gostilničarji, ki so hoteli poslovati pod ceno. In razmere v naši družini so bile nekaj časa precej napete. Oče se je sprva sicer držal mojih poslovnih odločitev. Toda, ko sem odšel na prvo službeno pot, so ob mojem prihodu domov spet prodajali hrenovke. To je bilo zanimivo obdobje,"
Slovenija, kljub uspešnosti slovenskega turizma, še vedno nima strategije, v kateri bi bili zapisani dolgoročni cilji in dejavnosti naše države na turističnem področju. Strategija, ki bo slovenske davkoplačevalce stala 64 tisoč evrov, b i morala biti glede na razpis končana že marca, vendar je glavni nosilci turistične dejavnosti še niso videli. Na ministrstvu za gospodarstvo so s pojasnili skopi in so poslali zgolj 30 strani izvlečkov. Omenjena strategija bi morala biti končana do marca, rok je bil podaljšan do junija. 31. julija strategije še nimamo. Na gospodarskem ministrstvu pravijo, da je v medresorskem usklajevanju. Vendar besedilo ni usklajeno niti s predstavniki turističnega gospoda
