KONFERENCA ZLATI KAMEN

Tema letošnje konference je bil turizem, zato smo se konference Zlati Kamen udeležili tudi predstavniki ZTVS. Namen udeležbe je bil v prvi meri navezovanje koristnih povezav glede na interese vodnikov za ohranitev reguliranega poklica oz. dejavnosti turističnega vodenja znotraj novega predloga ZSRT-1.

VSEBINA KONFERENCE:

Turistični delavci se zavedajo, da množičnega turizma pri nas ne bo nikoli, zato se želijo osredotočiti na "zeleno, trajnostno naravnano butično zgodbo". Zlati kamen je letos prejela občina Podčetrtek.

Na že tradicionalnem srečanju občin in županov, ki je potekalo v ljubljanski Festivalni dvorani, so se zbrali nosilci lokalnih turističnih zgodb, ki so predstavili svoje zgodbe o uspehu, podelili pa so tudi zlati kamen, ki ga vsako leto prejme razvojno najbolj prodorna občina. Do zdaj so organizatorji podelili šest zlatih kamnov - prva ga je leta 2012 prejela Idrija, sledile so občine Postojna, Škofja Loka in Šentrupert, lani je nagrada pripadla slovenski prestolnici, letos pa ga je dobil Podčetrtek.

Razprava o turizmu kot uvod v podelitev

Pri izbiri letošnjega nagrajenca je bila rdeča nit turizem, na krilih katerega v zadnjih dneh leti tudi Slovenija. Naša država je namreč konec tedna ponosno zapustila največjo turistično borzo na svetu ITB Berlin, saj je dobila številne pohvale, pa tudi ugledno nagrado National Geographica. Strokovnjaki so v razpravi govorili o pravi poti do razvoja uspešne znamke turistične destinacije, osredotočili pa so se prav na vtise iz Berlina ter na rekordne številke ljubljanskega turizma in sevniško zgodbo zaradi Melanie Trump kot primera dobre prakse.

Slovenija kot vzorčni model za trajnostni turizem

Maja Pak, direktorica Slovenske turistične organizacije (STO), je ponovila svoje besede iz Berlina: "Poti nazaj ni več, zdaj nas resnično gleda ves svet." Povzela je, da smo se uspešno predstavili kot ena najbolj trajnostno razvitih držav in bili kot taka tudi prepoznani – ITB je Slovenijo izpostavil kot ključni projekt.

"Postali smo vzorčni model za trajnostni turizem," se je pohvalila. "V veliko veselje mi je bilo, ko so potem prišle druge države vprašat, kako nam je to uspelo. Kako lahko pri nas sodelujemo kar vsi –vlada, destinacije, ponudniki, celo aktivisti glede podnebnih sprememb in tako naprej. Prepričala jih je predvsem zelena zaveza vseh akterjev, zelena shema slovenskega turizma, naš unikatni model," je pojasnila.

Ljubljana poudarja povezovanje z drugimi občinami

Slovenska prestolnica, ki je bila za razvojno najbolj prodorno občino oklicana lani, se lahko pohvali z rekordnimi turističnimi številkami. Od starega leta se je poslovila z novim rekordom, saj je imela skoraj 1,28 milijona nočitev – tako preostalim občinam služi kot primer dobre prakse.

Petra Stušek, direktorica javnega zavoda Turizem Ljubljana, je dejala, da je potrebna jasna vizija "vodilnih glav", in pojasnila, da v sodelovanje vključujejo vse občine v osrednjeslovenski regiji, saj razpršenost turistov prinaša zadovoljstvo vseh. Poudarila je, da delujejo predvsem v smeri zagotavljanja kakovostnih produktov in trajnostno naravnane butične zgodbe.

Slovenija kot butična petzvezdnična destinacija

V pripravi je tudi nova strategija turizma na državni ravni, ki naj bi bila izdelana do junija, tudi ta pa bo očitno omenjala butičnost. "V izhodišču nameravamo navesti Slovenijo kot butično petzvezdično destinacijo za zdrava, zelena in aktivna doživetja," je pojasnila Renata Martinčič z direktorata za turizem na gospodarskem ministrstvu.

Odličnost poudarjajo tudi v Brdih. Tina Novak Samec s tamkajšnjega zavoda za turizem je priznala, da so se učili od Italijanov in "pobrali, kar je dobrega", dodala pa, da dobivajo pohvale, da so jih v določenih segmentih že dohiteli ali celo prehiteli. Po njenih besedah je občina tista, ki ustvarja razmere, da se turizem lahko pozitivno razvija, in spomnila, da imajo v Brdih že 22 let istega župana, torej že vse od ustanovitve občine. "Ena glava, ena vizija," je dejala.

V Sevnici hoteli pikantne podrobnosti, dobili promocijo države

Z njo se je strinjal tudi sevniški župan Srečko Ocvirk. "Vizija mora biti konstantna, mora biti postavljena in mora teči, da se lahko hitro odzoveš, sicer je priložnost zamujena," je pojasnil. Po njegovem mnenju je njim to tudi uspelo, ko se je Sevnica nenadoma znašla v središču pozornosti svetovne javnosti zaradi tam rojene Melanie, soproge novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Povedal je, da so prej veliko vlagali v promocijo, nato pa so novinarji sami začeli začeti trkati na njihova vrata – od Bilda do Washington Posta. Opozoril pa je, da se v predvolilnem času iščejo druge zgodbe. "Ko je Trump podal kandidaturo, samo dobivali številna vprašanja. Morali smo preseči njihova pričakovanja, da bodo lahko poročali o neprijetnostih za Trumpa in postavili Slovenijo daleč na vzhod, na Balkan, ne pa v srednjo Evropo, kamor spada. Izkoristili smo to, da smo promovirali Slovenijo," je pojasnil.

Slovenko v Beli hiši pa nameravajo izkoristiti tudi v prestolnici: "Tukaj je študirala, zato načrtujemo vodenje po Melanijinih stopinjah v Ljubljani," je priznala Stuškova.

Občina Podčetrtek

Svoj potencial pa je znala izkoristiti tudi nagrajena občina Podčetrtek. "Svoj strateški razvoj gradi na jasno prepoznani identiteti, oprti na tradicijo," so v utemeljitvi nagrade zapisali organizatorji. Podčetrtek opisujejo kot zgleden primer razvojnega modela uspešnega manjšega kraja, ki je znal izkoristiti večino svojih danosti in je zgradil relativno močno blagovno znamko, ki kraj umešča kot "prostor telesnega in duhovnega zdravja". Nanjo so se pripeli tudi lokalni podjetniki, z njihovimi izdelki pa so v kraju razvili nove dogodke, kot je festival vina in čokolade.

"Imamo enega najboljših wellnessov in prepoznavno naravo, ki ponuja tudi veliko užitkov. V zadnjih letih smo naredili ogromen preskok na področju športnega turizma z novo športno dvorano, ki je zasedena za nekaj let vnaprej, in z ogromno kilometri kolesarskih stez," je po prejemu nagrade pojasnil župan Peter Misja.

Priznal je tudi, da so bili uspešni pri pridobivanju evropskih sredstev, in pohvalil odprtost za sodelovanje krajanov, ki je bila označena tudi kot glavno gonilo uspeha: "V taki vasi, kot je Podčetrtek, ne moreš imeti dveh ekip, ampak eno, ki brca na isti gol. Imamo takšne ljudi, ki so sposobni izobraževati se, biti prijazni in zelo dobro urejati okolje," je poudaril župan.

Spremljali številne parametre

Po indeksu razvojne uspešnosti, ki spremlja različne razvojne vidike, je Podčetrtek v zadnjih petih letih napredoval za 27 mest, in čeprav je na robu Kozjanskega, ki je bilo pred nekaj desetletji sinonim za nerazvitost in revščino, zdaj dobiva evropske nagrade za urejenost kraja.

Organizatorji, GV Planet, si pri odločanju o nagrajencih pomagajo z raziskavo informacijskega sistema slovenskih občin, v katero je vključenih več kot 50 ključnih kazalnikov razvojne uspešnosti, pri tem pa vsako leto identificirajo in premeljejo okoli 160.000 uradnih podatkov.

Podčetrtek je slavil zmago v konkurenci 11 finalistov – iz zahodnega dela Slovenije so se tam znašli Bohinj, Cerkno in Kranjska Gora, iz osrednje in jugovzhodne Slovenije so za nagrado kandidirali Grosuplje, Kamnik in Novo mesto, kandidata med Koroško in Posavjem sta bila poleg Podčetrtka še Laško in Slovenj Gradec, vzhod države pa sta zastopala Lendava in Ljutomer. Za posamezne regijske zmagovalce so bili oklicani Cerkno, Kamnik, Lendava in Podčetrtek.

Izjemno pomembno misel pa je dodal Drago Bulc, ki je povedal, da do sedaj gostje, ki so prihajali v Slovenijo, niso imeli velikih pričakovanj, zato je bilo ta pričakovanja lažje izpolniti. Po uspehu v Berlinu bodo ta pričakovanja močno zrasla, zato je, če želimo biti uspešni, potrebno močno zvišati kakovost in nivo naše ponudbe.

Mi pa dodajamo, da dergulacija poklicev zagotovo ni prava pot.