Nov slovenski turizem: 'Vedeti moramo, koga želimo povabiti. Tudi domov ne vabimo kar kogar koli
Pred dvema letoma je Slovenija začela Zeleno shemo. Odločili smo se, da bomo prepoznavni ne le po naravi, temveč tudi po trajnostnem razvoju. Povabili bomo goste, ki si dopust želijo preživeti v zdravem okolju. Ker pa tega ne moremo le promovirati, ima nova turistična strategija prednost tudi za nas, domačine, saj bomo z njenim upoštevanjem dobili prijetnejše domovanje.
Maribor je ena od destinacij, ki se je pridružila Zeleni shemi. (Foto: Thinkstock)
"Če si samo čist in zelen, še nisi nujno trajnosten. To je ta preskok v razmišljanju, ki bi ga radi naredili z Zeleno shemo," razloži Tina H. Zakonjšek iz Zavoda Tovarna trajnostnega turizma.
Leta 2008 se je Slovenija odločila za to strategijo turizma, leta 2015 je Zelena shema začela delovati. Sogovornica poudarja, da je to orodje, s katerim se lahko destinacije naučijo, kako postati trajnostne. K takšnemu pristopu nato spodbujajo svoje turistične ponudnike. Ti lahko pridobijo enega od šestih okoljskih certifikatov, ki jih Zelena shema priznava. S tem prejmejo še znak Slovenia Green, ki ga sicer dobijo tudi vse destinacije, ki zadostijo dovolj kriterijem Zelene sheme. Gre za obče priznana merila mednarodne organizacije, ki se ukvarja s trajnostnim razvojem, Global Sustainable Tourism Council. Slovenska turistična organizacija jih je v sodelovanju z njimi našim razmeram le prilagodila.
Trajnostni pristop je tudi dober odnos do zaposlenih ter lokalnega prebivalstva
Mnoge destinacije so bile prepričane, da bodo pogoje za priznanje Slovenia Green hitro izpolnile, pove Nataša Hočevar s Slovenske turistične organizacije. Menili so, da bo dovolj lepa narava in to, da jo varujejo. Vendar pa je trajnostni razvoj več od tega. Pomembno je tako, kolikšen odstotek odpadkov reciklirajo, kot tudi, koliko odpadkov proizvedejo. Tako, koliko je nepozidanih površin ali površin za pešce, kot to, kako so plačani turistični delavci in koliko ima od turizma lokalno prebivalstvo. Primer trajnostnega turističnega ponudnika z okoljskim certifikatom, hotel Natura na Rogli, tako varčuje ne le z vodo in energijo, temveč gostom tudi nudi hrano lokalnih kmetovalcev, imajo celo svoj vrt.
Vedeti moramo, koga želimo povabiti. Tudi domov ne vabimo kar kogar koli
Največ težav pri Zeleni shemi imajo naše destinacije na dveh področjih, pove Zakonjškova. Prvo je destinacijski menedžment. "Treba je imeti strategijo svojega turizma in njegovega razvoja. Vedno ozaveščamo, da je treba vedeti, koga povabimo. Tudi domov ne vabimo vsevprek. Mi želimo goste, ki cenijo naravo in bodo z njo lepo ravnali. In želimo goste, ki ostanejo dlje in več potrošijo." Vsaka destinacija mora vedeti, kakšne goste vabi, in turistični produkt mora oblikovati tako, da bo pritegnil prav njih.
Druga težava, ki se do zdaj najpogosteje pojavlja, pa je, da destinacije svoje turistične ponudnike ne izobražujejo dovolj o trajnostnem pristopu. Da bi dobile priznanje, jih morajo spodbujati k takšnemu oblikovanju ter izvajanju produktov. Poleg tega je ideja, da bi morali svoje ponudnike tudi povezovati v eno zgodbo, ki jo nato ponudijo želenemu gostu. Spodbujamo jih, da bi bila ta zgodba zelena, pove Zakonjškova, kar pa ne pomeni nujno, da je povezana samo z uživanjem v naravi. Primer je Velenje, ki je svojo zgodbo zgradilo na dediščini socializma. Predstavili pa vam bomo še dve.
Pri nas je do zdaj priznanje Slovenia Green prejelo 23 destinacij. Zlato imata dve: Ljubljana in Podčetrtek. Če zadostiš vsem merilom, prejmeš platinasto priznanje. Obstajata pa še srebrno in bronasto.
Fontana piva kot tisto, kar pritegne pozornost in ime destinacije ponese v svet. (Foto: Slovenska turistična organizacija (STO))
1. Hmeljarska zgodba
Ob novici, da so v Žalcu postavili fontano piva, je marsikdo zmajal z glavo. A fontana je degustacijska (ni mogoče spiti več kot 1 dcl posameznega piva, vsa pa so primeri kakovostnih slovenskih piv in se menjajo). Šlo je za način, kako pritegniti pozornost. "Vedeli smo, da imamo več zanimivih turističnih produktov," govori Hana Šuster Erjavec, podžupanja. "Rimsko nekropolo, ki je spomenik nacionalnega pomena, jamo Pekel, ki je kraški biser sredi Štajerske, baročni dvorec Novo Celje in Ekomuzej hmeljarstva, eden od samo šestih takšnih muzejev na svetu." Potrebovali so nekaj, kar bo ime mesta poneslo v svet in jim omogočilo, da nato goste usmerjajo še na druge lokacije.
Njihovo zgodbo hmelja sestavljajo tudi hmeljarske turistične kmetije ter pohodne in kolesarske poti med hmeljišči. Ob fontani je tržnica, ki ponuja vrsto lokalnih izdelkov. Cilj je narediti internetni portal, kjer bo vso ponudbo turist lahko pregledal in kupil/rezerviral na enem mestu.
2. Zgodba reke Drave
Mesto Maribor je srebrna Slovenia Green destinacija, ki se je odločila zgodbo zgraditi okrog reke Drave ter seveda vina, saj so vinorodno območje. Po reki se je mogoče peljati s splavom, ki je nadaljevanje tradicije, saj so tako po reki tovorili les. Splavarjenje se konča v centru mesta, pri najstarejši trti na svetu, kjer je mogoče poskusiti številna lokalna vina. Kot pravi Zlatko Jesenik, predsednik Turističnega društva Maribor, bi radi v prihodnje razmišljali, kako ponuditi tudi splavarjenja, ki bi trajala več časa oziroma bi bila povezana z aktivnostmi, ki bi jih turisti lahko počeli na obeh bregovih reke. Že je vzpostavljena tudi Dravska kolesarska pot, pri kateri gre za sodelovanje kar 18 občin.
Tako pričakajo na mariborskem "flosu." (Foto: L. E.)
Maribor zeleno zgodbo gradi z reko Dravo. Ob njej je bila urejena tudi Dravska kolesarska pot. (Foto: L. E.)
Splavarjenje je obuditev tradicije, saj se je tako po reki peljal les. (Foto: L. E.)
3. Retro Velenje
Mesto, ki se je pred 30 leti spopadlo z uničenim okoljem, je danes (kot Žalec) bronasta Slovenia Green destinacija. Potem ko se je več desetletij ukvarjajo s sanacijo okolja, je tudi Zeleno shemo zagrabilo kot priložnost, pove njegova zelena koordinatorka Urška Gabršek. Ne more se še pohvaliti s turizmom, a njen cilj je, da do leta 2021 postane prepoznavna slovenska turistična destinacija. Velenje je nastalo zaradi premogovnika in rudarjev. Svojo turistično zgodbo je tako zapeljal kot spoznavanje odraščanja in življenja v dobi socializma, torej časa, ko je mesto nastalo z udarniškim delom.
Ena od zgodb, ki jo je povedala vodnica, je bila tako, da žena politika iz Sovjetske zveze, ki je bila na obisku v Velenju, po ogledu mesta ni verjela, da bi v tako lepih stanovanjih živeli rudarji, ne pa funkcionarji. Župan naj bi ji dejal, naj si izbere katero koli stanovanje in skupaj bodo potrkali na vrata, da ji dokažejo nasprotno. Ko so gradili mesto, naj bi bila namreč želja, da rudarji, ki delajo v težkih razmerah, bivajo v svetlih in prostornih domovih z lepo urejeno okolico. Glavni trg s kulturnim domom je res primer lepe socialistične arhitekture.
Svojo strategijo turizma so sicer razvijali tako, da so učinek preizkusili na več skupinah. V skladu z novo turistično usmeritvijo pa so uvedli tudi brezplačne avtobuse, brezplačno izposojo koles in brezplačne zvezke za šolarje.
Velenje je nastalo po drugi svetovni vojni in se je pri svoji turistični strategiji odločilo za zgodbo svoje dediščine socializma. (Foto: Slovenska turistična organizacija (STO))
S trajnostnim pristopom je mogoče prihraniti
Sploh hotelirji naj bi bili najprej do koncepta trajnostnega turizma precej sumničavi. Bali so se, da bo šlo za nekakšno ezoteriko ali da bodo morali v velike investicije, pripoveduje Zakonjškova. To ilustrira s primerom, kako je takšnemu hotelirju povedala, da bi bil eden od trajnostnih ukrepov to, da podnevi v preddverju, kjer sta stala, ugasne luči. Hitro je uvidel, da so te res nepotreben strošek, in bil pripravljen poslušati.
Rogla je destinacija, ki se je pridružila Zeleni shemi in ugotovila, da nima namestitev z okoljskim certifikatom. Nato so se lotili izobraževanja in spodbujanja hotelirjev in zdaj imajo dva ponudnika z EU Marjetico. (Foto: Thinkstock)
Pri hotelu Natura na Rogli, eni od namestitev z EU Marjetico, so se spomnili tudi tega preprostega in privlačnega zelenega produkta. To je čutna pot. (Foto: L. E.)
